Fazan

Tuesday, May 26, 2009

Outdoor Show 2009

Minuli vikend se je v Kobaridu dogajal Outdoor Show 2009. S Saro sva si dogodek hotela ogledati kljub temu pa ne zapraviti časa samo z opazovanjem. Tako sva petkovo dopoldne preživela v plezališču Marof in se nato odpeljala Kobaridu naproti. Ob prihodu naju je že na samem začetku skoraj pregnal dež, a sva vstrajala in tudi vreme nama je služilo. V petek sva si ogledala tekmo v mestnem downhilu, večer pa preživela na koncertu skupine Zmelkow. Noč sva preživela v Kangoo-ju in se zjutraj prebudila v čudovito jutro. Nisva se mogla upreti plezariji, zato sva šla v plezališče Pod Kopitcem. Na dostopu sva si mimogrede ogledala še prečudovit slap Kozjak. Preden je sonce obsijalo steno sva splezala nekaj smeri nato pa oddrvela v Kobarid. Tu so že potekale kvalifikacije v balvanskem plezanju. Vročina je bila prehuda, najina želodčka pa sta si zaželela nekaj konkretnega. Odpeljala sva se v Robič in si ob Nadiži pripravila okusno kosilo. Ko je vročina že nekoliko popustila sva se vrnila na mestni trg Kobarida počakat na finale tekme v balvanskem plezanju. Tu si res napaseš oči kaj so balvanisti sposobni početi. Po prepričljivi zmagi Bečana je množica čakala še na nastop skupine Mi2. S tem sva midva zaključila ogled Outdoor Show-a in se napotila nazaj v Čekovnik, bolj zagreti pa so končali v enem izmed kobariških lokalov.

Read the rest of this entry »

Posted by Fazan in 19:50:01 | Permalink | No Comments »

Monday, May 11, 2009

Plazje

Za nama je še en turnosmučarski dan. No, pravzaprav dopoldne. danes sva se odpeljala do Belopeških jezer in avto pustila na parkirišču.

Snega je bilo še dovolj, da sva smuči nataknila že na štartu. Na začetku je bilo potrebno malo vijuganja in iskanja snega, saj so bili nekateri odseki kopni. Na plazu pa teh problemov ni bilo. Le kakšnemu kamnu se je bilo potrebno izogniti. Po senci sva se vzpenjala navkreber in vedno hitreje premagovala višinsko razliko. Čisto na sedlo nisva stopila zaradi močnih sunkov vetra. Pse sva pospravila v nahrbtike se malo okrepčala in se pognala v dolino. Sneg je bil odličen. Kot bi smučal po smučišču. Kar prehitro sva se znašla na koncu plazu. Tu pa se je že poznala prisotnost sončnih žarkov, ki so bili vzrok za moker sneg. Preostalo nama je še porivanje in iskanje snežnih prehodov, tako sva prismučala skoraj do avta. Tik pred parkiriščem naju je zaustavila velika kopnina, zato je bilo najlažje dati smuči na rame in prepešačiti še zadnje metre. V Kranjski Gori sva si za nagrado privoščila celo banjico (nenamerno najdražjega) sladoleda, na katerem tudi smetana ni manjkala in se odpeljala nazaj domov.

Posted by Fazan in 16:51:41 | Permalink | No Comments »

Sunday, May 10, 2009

Sedlo Luknja

Danes je bila budnica že sredi noči. Beri ob petih zjutraj. Še dobro, da sva prejšnji večer pripravila vso opremo, da sva zjutraj le pojedla in se odpeljala v dolino Vrata.

Od parkirišča pa do začetka plazu je bilo smuči potrebno nositi, saj od snega ni ostalo več veliko. Sprva je bila hoja, zaradi plazu malo zoprna, a teren se je kmalu izboljšal. Ob spremstvu sonca sva cik cakala po strmini navzog do sedla Luknja. Po zgornjem delu je bilo nekaj kamenja, ki leti iz sten. Miha se je odpavil naprej pod steno Gamsavca, jaz pa sem si privoščila malo lepotilnega spanca na sedlu. Čakanje je spremljalo pokanje plazov, ki so se usipali iz okoliških sten. Spust pa ni bil čisto vsakdanji, ampak malo tekmovalnega značaja. Odvijal se je namreč Koflerjev memorial. Sneg za smučarijo je bil odličen. Sledilo je še pešačenje do avta in odrešujoče sezuvanje pancarjev, saj je sonce pošteno ogrelo ozračje. Pri Aljaževem domu je bilo še sklepno dejanje Koflerjevega memoriala: druženje, pogostitev in razglasitev rezultatov. Popoldne sva izmučena od celodnevnega sonca prispela domov in si privoščila popoldanski počitek. Pozna se, da nismo navajeni tako zgodaj vstajat.

Posted by Fazan in 17:06:16 | Permalink | No Comments »

Saturday, May 9, 2009

Soteska Čepa

V soboto je bil v sklopu Mladinskega odseka Jesenice organiziran izlet v najglobjo sotesko v avstijskem delu Karavank, sotesko Čepo (Tscheppaschlucht). Zjutraj se je pred TVD-jem zbralo enajst nadobudnih otrok, med katerimi je bil mnogo močnejšji ženski spol z vodstvom 9:2 in pet spremljevalcev. Najprej smo pobrali osebne, da ne bi kasneje imeli kakšnih težav, nato pa napolnili dva kombija in se preko prelaza Ljubel spustili do vhoda v sotesko. Najprej prečkaš lesen most, ki je speljan čez cesto in po pol ure prispeš do začetka soteske, kjer pobirajo vstopnino. Skozi sotesko je speljana dobro urejena pešpot, ki jo spremljajo mostovi, lestve, ter čudovita narava. Pot pelje tudi mimo slapu Sopotniški šum. Pod naravnim mostom smo zapustili sotesko in v hladu sveže zelenega bukovja nadaljevali v Poden (Bodental). V Podnu smo počakali na avtobus, ki nas je odpeljal do parkirnega mesta in tako smo uspešno zaokrožili izlet.

Posted by Fazan in 17:22:20 | Permalink | No Comments »

Sunday, May 3, 2009

Prvomajski prazniki

Letošnji deževni prazniki so se začeli z višinskimi deli. Na strehi hiše je bilo potrebno zatisniti vijake in seveda pri tem nisem smela manjkati. Res da sta večino dela opravila Miha in ata, a nekaj malega sem pripomogla tudi sama. Upam, da streha ne bo še bolj puščala :).

Naslednji sončni dan sva z Mihom izkoristila v plezališču Vipavska Bela. Preplezala sva kar nekaj smeri. A zimsko spanje je pustilo svoje sledi in roke so na koncu dneva pošteno bolele. Bo treba nazaj dobiti nekaj moči. Dan sva zaključila s pico in se odpeljala nazaj domov. Sledili so deževni dnevi, ki sva jih bolj ali manj izkoristila za faks in sprehode bo bližnji okolici. Proti koncu tedna se je vreme izboljšalo in podala sva se še na Hleviše.

Zadnji dan sva spet izkoristila za plezanje. Izbrala sva plezališče Dolge Njive. Plezališče nima najboljše lokacije, saj leži tik ob glavni cesti Most na Soči - Nova Gorica in ves čas poslušaš brnenje avtomobilskih motorjev, a skala je dobra in smeri so lepe. Smeri, ki so bile v najinem dometu, je bilo ravno prav, saj je na koncu moč v rokah počasi pojenjala. Za obnovitev moči sva se po koncu vstavila v Kanalu in si privoščila porcijo odličnega sladoleda.

Dan sva nadaljevala z avtomobilistično avanturo. Iz Kanala ob Soči sva zavila navkreber do Kanalskega Vrha. Tu sva si ogledala jezero nove črpalne hidroelektrarne ČHE Avče. Elektrarna bo služila kot akumulacija električne enegije. Smisel črpalnih hidroelektrarn je črpanje vode v akumulacijo v času, ko je električne energije preveč (ponoči), ter proizvodnja električne energije v času dnevih konic porabe. Več lahko prečitate tule.

Cesta naju je vodila naprej po planoti Banjšice do Lokavca in Čepovana. Asfalt je prešel v makadam. V Lokvah sva zavila proti Veliki ledeni jami. Pod Golaki sva občudovala količino snega, ki je ostal kljub deževju, potem pa kar naenkrat sneg preide še na cesto. Tokrat sva se snega lotila s pametjo. Iztopila sva iz avta in šla po cesti naprej pogledat kakšno je stanje. Kmalu naju je presenetila ogromna količina snega. Ni nama preostalo drugega kot da obrneva. Peljala sva se nazaj do Lokev in tu zavila na Predmejo. Iz Kovka pa nato po gozdni cesti do Zadloga in slozi Idrijsko Belo nazaj do Čekovnika.

Posted by Fazan in 16:54:58 | Permalink | Comments (1) »

Sunday, April 19, 2009

Pod Kriško steno

Zjutraj sva predčasno zapustila toplo posteljo in se odpeljala do tretjega ovinka vršiške ceste. Nato pa s smučmi naprej mimo koče v Krnici pod Kriško steno. Sonce se izza oblakov ni hotelo pokazati, a vreme je vseeno zdržalo in sva v dolino prismučala po suhem. Smučarija je bila glede na letni čas dobra. Nazaj grede sva se udeležila še Mihovega smuka s startom na Pasovčevi glavi pri Koči v Krnici in ciljem pri spomeniku ponesrečenim v gorah. Z odlično vožnjo sem si prismučala nagrado za drugo mesto - zaseko.

Posted by Fazan in 21:02:30 | Permalink | No Comments »

Thursday, February 26, 2009

Kramarjeva smer

V četrtek sva se odpravila pogledat kakšne razmere ponuja Storžič. Avto sva pustila pol ure hoda od Doma pod Storžičem, kjer je urejeno parkirišče. Vesela sva bila, da se nisva peljala do Doma, saj sva ob jutranjem petju ptic uživala v hoji na dostopu pod smer. Iz rovtov pod Domom sva si dodobra ogledala steno in najino smer. Od Doma sva zavila levo in nadaljevala po plazu navzgor do vstopa v Kramarjevo smer. Letošnje obilne snežne padavine so prispevale k temu, da je bil vstopni skalnati del, ki velikokrat gleda izpod snega lepo zalit. Pri bivaku sva se ustavila toliko, da sva se vpisala v vpisno knjigo. Nad bivakom naju je čakala kratka prečka, kateri utegne zmanjkati snega in bo prehod malo bolj težaven. Nato pa spet korak za korakom po grapi navzgor. Tik pod vrhom je bil pred nama petmetrski skalni skok. Pod skokom je zabit klin, tako da sva se čez ta del povarovala. Sledila je še iztopna grapa in že se je pred nama pokazal križ, ki naznanja vrh Storžiča. Na vrhu se nisva predolgo zadrževala, saj je kaj kmalu postalo mrzlo. Sestopila sva po Petem žrelu. V grapi so bile sledi predhodnikov še vidne, a veliko jih je bilo zapihanih. Razmere so bile dobre, tako da se je Storžič splačalo obiskati.

Posted by Fazan in 20:56:17 | Permalink | Comments (3)

Sunday, February 22, 2009

Javornik

Danes se nama je končno uspelo povzpeti na Javornik. Včeraj se je zataknilo že par kilometrov od doma. Iz Čekovnika sva do Črnega vrha hotela po bližnjici skozi Idrijsko Belo. Spustila sva se po gozdni cesti v dolino Bele. Res da je bila zasnežena, a navzdol je šlo brez problema. Računala sva, da bo spodnja malo bolj glavna cesta splužena. A sva se zmotila. Vse bi še nekako šlo, če nama poti ne bi zaprli snežni plazovi. Prvi majhen plaz sva celo odkidala in se vsa vesela odpeljala naprej. A veselje ni trajalo dolgo. Pred nama se je spet prikazal plaz. Le, da tokrat veliko večji. Ni nama preostalo drugega kot da obrneva nazaj proti Čekovniku. A sedaj je bilo treba navkreber. Sneg je ta čas postal malo mehkejši, zato se je avto udiral v sneg in ni hotel naprej. Na pomoč sva poklicala še ata. Po dolgem času nam je avto le uspelo pririniti do vrha. No, saj večino časa je kangoo zmogel sam, le kakšnih 500 metrov je potreboval našo pomoč. …

Danes sva vajo ponovila. Tokrat sva se izogibala stranskim potem in brez problema prispela do vznožja smučišča Javornik. Zaradi megle sva smučišče komaj zaznala. Kljub temu sva nataknila smuči in se po robu smučišča podala proti cilju. Na zgornji postaji sedežnice sva zavila desno do Pirnatove koče na Javorniku. Od tu pa še par metrov do vrha. Šla sva še na razgledni stolp in se razgledovala nad meglo. Sledil je še spust po smučišču in najin izlet se je končal. Megla pa se je tačas že nekoliko razkadila, tako da sva bolje videla kje smučava.

Posted by Fazan in 18:42:24 | Permalink | Comments (3)

Wednesday, February 18, 2009

Cima Bella

V torek smo izkoristili lep sončen dan za obisk Karnijskih alp. Skozi dolino potoka Ukve smo se zapeljali do gostišča Osteria di Camoscio. Tu smo na noge nataknili smuči in se podali navkreber. Pot nas je vodila mimo zasneženih senikov in naprej po pobočju do sedla med Monte Cocco-m in Cimo Bello. Od tu nas je čakal še kratek vzpon po slemenu do vrha Cima Belle. Ves čas nas je sonce prijetno grelo, le proti vrhu smo začutili sunke vetra. Po čistem pršiču smo odsmučali J pobočje. Spet smo nadeli pse na smuče in nazaj proti sedlu in še naprej na vrh Cocco-a. Tu je bil teren že precej zvožen, a smučarija je bila vseeno dobra in prav hitro smo se spet znašli pri avtomobilu.

Posted by Fazan in 09:40:27 | Permalink | Comments (2)

Lepi vrh

Ponedeljek sva izkoristila še za en turnosmučarski izlet. Zapeljala sva se do Srednjega vrha, nato pa se s smučmi podala skozi Hude hleve do lovske koče v Železnici. Od tu naprej sva nadaljevala po dnu doline do sedla med Trupejevim poldnem in Lepim vrhom. S hojo po dolini sva se izognila vetru, ki naju je pričakal na sedlu. Miha se je podal še na vrh Lepega vrha jaz pa sem ga počakala na sedlu, odkoder sva skupaj odsmučala nazaj v dolino. Smučarija iz vrha in po Železnici je bila fenomenalna, čisti pršič. Pot skozi Hude hleve je bila že dodobra presmučana in prehojena. Pričakovala sva, da bo smučarija veliko slabša kot je bila.