Lep dan kliče 2: Rigljica
V nedeljo sva se zapeljala v Rute. Po lovski stezici sva v prijetnem zavetju dreves počasi nabirala višino do dveh izrazitih balvanov pod Kurjim vrhom. Zapustila sva senco in se po melišču odpravila naravnost navzgor do grebena. Tu se je tura šele dobro začela. Po grebenu se med rušjem vije stezica, ki pelje pod steno. Nadela sva si čelade, ter pasove in vstopila v steno. Po krušljivem svetu sva po izraziti razčlembi plezala diagonalno v desno in nato izbirala prehode navzgor po kaminih. Navezana sva priplezala na skalni stolp, s katerega sva se po vrvi spustila v grapo. …
Tako sva prišla pod ključni del ture. Sledil je 15 metrski skok tretje težavnostne stopnje. V njem sva pričakovala kakšen klin, ki pa ga ni bilo. Kljub vsemu sva varno preplezala skok. Sedaj naju je čakala prečka v desno in nato po zelo krušljivem svetu še streljaj do vrha. Špice na vrhu so res velike in zanimive. Privoščila sva si kratko malico, potem pa so naju meglice pognale nazaj v dolino. Sestop je bolj zoprn od vzpona. Pomagala sva si s sputi po vrvi in uspešno prišla nazaj pod steno. Čakal naju je še sestop nazaj do avta, kjer sva najino turo uspešno zaključila.
