Fazan

V nedeljo sva z Andrejem uresničila željo, ki jo izpolnjujeva že kar nekaj časa. Andrej je imel ugledano smer v Lengarjevem Komnu. To je neizrazit vrh, ki se nahaja pod Vrtaškim vrhom v dolini Vrat. Pod steno Komna sva dostopila od slapa Peričnik. Na vstopu sva si nadela enormno količino opreme, ki sva jo za ta vzpon vzela seboj. Prvi Andrejev poskus se je končal z napadom mravljic, ki jih je zabit klin pregnal iz domovanja. Ni imel druge kot da zaradi slabega varovanja obrne. Nato sva poskusila po lažjem svetu in tako splezala prvi raztežaj. V drugem sem se jaz pognal po kar lepo razčlenjeni zajedi a obtičal na polici. Nadaljevanje so mi preprečile plate, kjer je sicer bilo nekaj oprimkov, a me je zvila psiha zaradi slabega varovanja. Zabil sem dva slaba klina, ju povezal s pomožno vrvico in počasi splezal nazaj na štant. Andrej je še enkrat poskusil - tokrat bolj levo po razu. Uspelo mu je. Nadaljeval je na travnato gredino in štantal na luski. Mene je čakala nekakšna ogromna zajeda. Tu je bila možnost varovanja kljub obilici trave med skalo odlična. Med plezanjem sem tako lahko zataknil nekaj metuljev in jebo. Naslednje varovališče je bilo na majhnem macesnu. Naslednji raztežaj je bil bolj hoja kot plezanje, a v strmih travah je še vedno potrebna pazljivost. V nadaljevanju me je čakal detajl čez tri metrsko ploščo in dalje ob ruševju in drevju levo na raz. Tu je zadnje varovališče na ruševju. V lažjem plezanju ali celo hoji nadaljujemo po razu, ki nas pripelje v sedelce. Midva sva stopila še levo na vrh, ki sva ga poimenovala Mali Lengarjev Komen. Na vrhu sva postavila možica z vpisno šatuljo. Pri tem se je Andrej resnično potrudil. Smer sva poimenovala po slapu Peričnik, ki je cel dan šumel pod nama. Sestopila sva s spustom po vrvi.
Smer je tipičen trentarski alpinizem. Obilica trave, kak majav oprimek a kljub vsemu sva oba zelo vesela, da sva to splezala in se bova tega dne še velikokrat spominjala. Upam, da jo še kdaj splezava.

Opis in skica

Minulo soboto smo imeli na AO Jesenice prvo letošnjo skupno turo. Glede na precej nizko snežno mejo smo izbrali nižji a ravno tako zanimiv cilj. Iz drugega ovinka Vršiške ceste smo se podali na Škrbinjek. To je bil prvi etapni cilj. Sledilo je grebensko prečenje prek Malega Kumleha do Velikega Kumleha. Tu smo po počitku nadeli čelade in nadaljevali s turo. Od tu je teren nekoliko bolj zahteven, zato smo nekajkrat za varnost uporabili vrv. Spustili smo se v škrbino od koder nas je čakal še vzpon na Kumlehovo glavo. Tu so nas že čakali Nejc, Simon in Maja, ki so prišli iz Mavrinca. Skupaj smo nato sestopili v dolino.

Ture so se udeležili:
-tečajniki: Bernarda, Nina, Alenka, Božidar, Željko
-pripravniki: Katarina, Lidija, Mirko, Matic, Maja
-alpinista: Andrej, Miha
-mulčka: Nejc, Simon