Fazan

Za nas Gorenjce so Kamniške Alpe tako imenovana “tuja gorstva”. Ne vem po kakšnem naključju sem se tja odpravil že drugič ta mesec. Tokrat z očetom in mamo. Od tovornih žičnic smo se podali čez prode proti Ledinskim slapovom. Tam se začne tudi grapa med Ledinskim vrhom in Veliko Babo. Le-to smo prejšni teden opazovali iz Teranove smeri. Videti je bila lepo zalita in zato tudi mikavna. Sonce je ta teden oddalo zemeljskem površju kar precej energija, kar se je močno poznalo na snežni odeji. Zadnič škripajoč sneg, danes pa udirajoča čofta. K sreči je bila grapa že prehojena, s tem pa stopinje že narejene. Danes je bil v grapi že en skok - kombinacija snega, ledu in skale. Pretirane težavnosti ni, a vseeno smo “pozihral”. Od skoka je do vrha le še dobrih sto višinskih metrov. Tu so se začela kolebanja kam sedaj. Bobneči zvoki plazov, ki so se prožili na pobočjih okoli Češke koče so nam dali misliti. Zato smo se odločili, da sestopimo kar najhitreje kar po isti smeri. Čez skok smo se spustili po vrvi (klin nad skokom je bil že zabit, opremili smo ga le s prusikovo vrvico). V tem času je tudi našo grapo obsijalo sonce, ki je vodo skoraj dobesedno spreminjalo iz trdega agregatnega stanja v tekočega. Ravno zaradi tega smo pohiteli s sestopom, a kljub temu doživeli lep dan.