Fazan

Tokrat sva izbrala bolj osamljen konec hribov. Iz Belce sva se podala po lovski poti proti Visokem Kurjem vrhu. Spodnji del sva hodila po kopnem, višje pa je z nadmorsko višino rasla tudi višina snežne odeje. Krplje katere sva tovorila seboj so prišle še kako prav. Vrh se nama je zdel nekam osamljen, zato je po najinem odhodu na vrhu ostal snežak. Sestopila sva pod Mojstrovico mimo gozdarske koče in dalje skozi dolino Belce nazaj do avta.

V soboto smo se glede na precej nevarne razmere, obenem pa tudi ne preveč idealne, odločili za Višarje. Po križevem potu gor in smučišču dol. Tura s precej folka, a za trening je odlična. 900m višinske razlike, potem pa uživancija smučišča premaga slabe strani romarske poti.

V petek smo se zmenil za ene majhne GRS vaje. Klemen, Kostja, Marko, Sara in jaz smo se odpravili proti Vršiču. Z avtom do Koče na Gozdu, naprej pa s smučmi po stari vršiški cesti. Malo pred Poštarskim domom smo naredili snežni prerez, ter švicarsko in norveško metodo za ocenjevanje nevarnosti snežnih plazov. Obe metodi sta pokazali veliko nevarnost proženja. Povzpeli smo se še na vrh Vršiča, nato pa odsmučali mimo Titove koče do Erjavčeve. Nada je postregla z joto in golažem, da smo lažje odsmučali do avta.

Slik iz tega izleta ni. Lahko pa si ogledate filmček.

Svoj filmček je naredu tud Klemen.