Fazan

V ponedeljek sva se zapeljala v dolino Vrat, z namenom, da se povzpneva na Škrnatarico in nato čez Dovški križ sestopiva mimo Bivaka II v dolino. Skozi Mali črlovec naju je vodila lovska steza. Pot se je počasi vzpenjala, drevesa pa so naju varovala pred sončnimi žarki. A senca se je čez čas končala. V tolmunčku sva potešila žejo in se malo odpočila. Nato pa se podala v strm breg po melišču in soncu še 700 metrov v višino. Po dobri uri sva končno prispela do sedla Gulce. Privoščila sva si malico. Pogled proti steni Škrnatarice pa ni obetal nič dobrega. Stena je bila zasnežena. Po podrobni analizi sva se odločila, da se raje podava na vrh Kukove špice. Njeno pobočje je skoraj ves dan v soncu, zato o snegu ni bilo sledu. Na sedlu sva pustila vrv in pasova in se z nekoliko lažjima nahrbtnikoma podala na vrh. S Kukove špice sva občudovala okoliške vrhove. Sonce, ki je prijetno grelo, naju je uspavalo in za kratek čas sva zadremala. Vendar časa ni bilo na pretek, morala sva nazaj v dolino. S težkim srcem sva se po isti poti podala nazaj do avta.

V nedeljo je budilka zvonila že ob petih. Težko je bilo sredi noči vstati s tople postelje in se podati v mrzlo jutro. Vendar, če sva hotela doživeti čudovito turo, ni bilo druge izbire. Z avtom sva se peljala do Kamniške Bistrice, mimo Doma v Kamniški Bistrici in še nekaj kilometrov naprej po makadamski in luknjasti cesti, kjer sva parkirala. Po markirani poti sva se podala proti Kamniškemu sedlu, nato pa po lovski stezi v Repov kot. Za tolmunčki sva zapustila potko in po peščeni grapi prišla do Staničevega vrha, kjer se je začelo grebensko prečenje. Oblekla sva pasove in pripravila vrv. Najprej naju je čakalo 45m plezanja navzdol. Sledilo je lahko plezanje navzgor pa spet malo navzdol, vmes pa seveda iskanje prehodov. Nekatera mesta so izpostavljena, vendar zaradi dobre skale in velikih oprimkov mi to ni povzročalo težav. Malo me je skrbela v vodničku omenjena »nebeška lestev« vendar sem jo na sami turi komaj opazila. Plezarija je bila res dobra in po treh urah se je kar prehitro končala. Prišla sva do Srebrnega sedla. Od tu pa je sledil še spust po brezpotju nazaj v dolino.